natisni

PRIDOBITEV OSNOVNE DOKUMENTACIJE

Osnovno dokumentacijo za izdelavo projekta predstavljajo:
  • lokacijska informacija,
  • geodetski posnetek in
  • dokazilo o pravici graditi (če lastninska pravica še ni vpisana v Zemljiško knjigo).

Lokacijska informacija


Občine v svojih prostorskih aktih določijo merila in pogoje za oblikovanje objektov, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju objekta in njegovi umestitvi v prostor. Osnovni namen lokacijske informacije je ta, da projektant pridobi podatke o tem, kakšne objekte je dopustno graditi na določenem področju in čigava mnenja je potrebno pridobiti pred nameravanim posegom v prostor, tj. kdo so soglasodajalci. Lokacijska informacija za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih vsebuje osnovne informacije o lokaciji investitorjevega zemljišča. Najpomembnejši podatki za projektanta so predvsem določila glede tipologije zazidave, velikosti in zmogljivosti objekta ter oblikovanja zunanje podobe objekta itd.

Po navadi lokacijsko informacijo priskrbi kar investitor. Vlogo za njeno izdajo naslovi na občino, v kateri ima namen graditi objekt. Zanjo lahko zaprosi, tudi če prepisa zemljišča še nima urejenega, saj lastništvo ni pogoj za njeno izdajo. Ker gre za uradno listino, je občina dolžna lokacijsko informacijo izdati v 15 dneh.
Pomembno je, da je lokacijski informaciji priložena tudi kopija kartografskega dela prostorskega akta. To je pomembno zlasti takrat, kadar zemljišče ni v celoti zazidljivo. Iz kopije kartografskega dela prostorskega akta je namreč razvidno, kje poteka meja zazidljivosti.

Pravilnik o obliki lokacijske informacije ter o načinu njene izdaje (Ur. l. RS, št. 35/04) natančno predpisuje, kaj mora vsebovati lokacijska informacija. Besedilni del lokacijske informacije za gradnjo vsebuje naslednje podatke:
  • vrsta gradnje oz. drugih del in vrsta objekta,
  • podatke o zemljiški parceli/parcelah, za katere se izdaja lokacijska informacija,
  • prostorski akti, ki veljajo na območju zemljiške parcele/parcel,
  • podatke o namenski rabi prostora,
  • podatke o območjih varovanj in omejitev,
  • vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrstah dopustnih objektov glede na namen,
  • merila in pogoji za graditev objektov in izvedbo drugih del,
  • prostorski ukrepi,
  • podatke o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih,
  • opozorilo glede veljavnosti lokacijske informacije,
  • podatki v zvezi s spremembami in dopolnitvami oz. pripravo novih prostorskih aktov,
  • opozorilo glede gradnje enostavnih objektov,
  • priporočilo glede hrambe lokacijske informacije,
  • priloga lokacijske informacije in
  • plačilo upravne takse.

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Ur.l. RS, št. 33/2007) lokacijsko informacijo sicer ukinja, vendar je do izdaje podzakonskih predpisov na podlagi tega zakona Pravilnik o obliki lokacijske informacije ter o načinu njene izdaje še vedno v veljavi, v kolikor ni v nasprotju z ZPNačrt.  Zato občine lokacijske informacije še naprej izdajajo. Ko bo enkrat uveljavljen t. i. prostorski informacijski sistem, kjer bodo dostopni »vsi« podatki o zemljišču, izdaja lokacijskih informacij ne bo več potrebna. Do takrat pa lokacijska informacija sodi med osnovno dokumentacijo, ki jo je potrebno priskrbeti pred pričetkom projektiranja.

Geodetski načrt in certifikat


  V nadaljnjem postopku mora investitor na svoje zemljišče poklicati geodeta, ki izdela geodetski načrt. Za projektanta je najpomembneje, da geodet določi višinske točke in vriše trase nadzemnih ter podzemnih komunalnih vodov. 

Vsebino geodetskega načrta določa Pravilnik o geodetskem načrtu (Ur. l. RS, št. 40/04). Geodetski načrt je prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju, nad in pod njim v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih in lahko vsebuje podatke o reliefu, vodah, rastlinstvu, stavbah, gradbenih inženirskih objektih, rabi zemljišč, zemljepisnih imenih, geodetskih točkah, zemljiških parcelah, administrativnih mejah in drugih fizičnih strukturah in pojavih.
Geodetski načrt sestavljata grafični prikaz geodetskega načrta in certifikat geodetskega načrta. Praviloma se izdela v državnem koordinatnem sistemu.

  Geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev objekta in geodetski načrt novega stanja zemljišča morata vsebovati najmanj podatke o reliefu, vodah, stavbah, gradbenih inženirskih objektih, rabi zemljišč, rastlinstvu ter podatke o zemljiških parcelah. Izdelana morata biti za območje najmanj 25 m od skrajnih robov predvidenega oziroma obstoječega objekta, pri linijskih podzemskih objektih pa za takšno območje od skrajnih robov predvidenega oziroma obstoječega objekta, ki omogoča umestitev objekta v prostor. Za stavbe mora biti izdelan z natančnostjo, ki ustreza merilu najmanj 1: 1000, za gradbene inženirske objekte pa z natančnostjo, ki ustreza merilu najmanj 1: 5000. Praksa kaže, da se kakovost geodetskih načrtov in rok njihove izdelave zelo razlikuje. Praviloma ga geodet izdela v roku 14 dni. Včasih se zgodi, da investitorji nanj čakajo tudi mesec ali več. V takem primeru vam svetujemo, da se obrnete na naše podjetje, kjer vam bomo posredovali kontaktne podatke bolj zanesljivih geodetov.

Dokazilo o lastništvu


Preden se bodoči investitor odloči za nameravano gradnjo objekta, mora pridobiti lastništvo na zemljišču, ki je zazidljivo. Zaradi dolgotrajnih postopkov urejanja lastništva investitorji velikokrat želijo, da se prične izdelava projektne dokumentacije še preden je lastništvo urejeno. V tem primeru se vsi podatki v projektni dokumentaciji nanašajo na novega lastnika, ki še ni vpisan v Zemljiški knjigi. Postopek izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja traja v našem podjetju v veliki večini primerov približno 3 mesece, tako da ima investitor dovolj časa, da uredi lastništvo. Pomembno je, da je lastninska pravica do vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja vpisana v Zemljiški knjigi, saj takemu investitorju ni potrebno dokazovati lastništva. Upravne enote imajo namreč dostop do elektronske Zemljiške knjige in lahko to same preverijo.

Če lastninska pravica še ni vpisana v Zemljiško knjigo, mora investitor v skladu s 54. členom ZGO–1 zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi. Takšno dokazilo je največkrat notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske pravice v Zemljiško knjigo, ki mu je potrebno priložiti tudi potrdilo pristojnega sodišča o prejemu vloge.
 
 
Ker samo
enkrat gradimo
flashImg400.jpg

PROJEKTI STANOVANJSKIH HIŠ

Večino načrtov stanovanjskih objektov, ki jih izdelamo po individualnih željah naročnikov, kasneje vključimo katalog načrtov stanovanjskih hiš.

Naša ponudba načrtov tako obsega že več kot 300 stanovanjskih objektov.