Po nakupu zemljišča in izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD) ter projekta za izvedbo (PZI) so številni investitorji prepričani, da je »birokratska vojna« končana in da do kakih večjih izdatkov pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja oz. pričetkom gradnje več ne bo prišlo. A to ni nujno, saj je potrebno plačati še komunalni prispevek, za katerega pa morajo številni bodoči graditelji hiš odšteti bistveno več, kot znaša povprečna letna slovenska plača.

Problematika odmere komunalnega prispevka je za bodoče investitorje precej aktualna, saj gre po navadi za visoke zneske. Praksa kaže, da so praviloma komunalni prispevki višji v mestnih naseljih, med tem ko so mnogo nižji na območjih izven naselij oz. na območjih razpršene gradnje, čeprav obstajajo tudi izjeme. Trenutno se nahajamo v situaciji, kjer se komunalni prispevki med občinami nerazumno razlikujejo.

Skladno z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) predstavlja komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme. Sredstva, ki jih občina na tak način zbere, lahko porablja samo za namen gradnje komunalne opreme (vodovodnega, kanalizacijskega, elektroenergetskega omrežja, cest itd.), kar mora biti skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna.

V to komunalno opremo lahko sodi tudi plinovodno in toplovodno omrežje, vendar le, če je skladno s prostorskim aktom priključitev nanju obvezna. Nikakor pa med komunalno opremo ne sodi javna razsvetljava, kar je v marsikateri občini neutemeljeno postavka pri odmeri komunalnega prispevka.

Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19) natančno določa merila za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo (površina gradbene parcele stavbe, bruto tlorisna površina stavbe ali površina gradbenega inženirskega objekta ali površina drugih gradbenih posegov, razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpN) in deležem površine objekta (DtN) pri izračunu komunalnega prispevka za novo komunalno opremo).

Vendar pa se kljub točno določenim merilom načini obračunavanja komunalnega prispevka med občinami zelo razlikujejo. Številne občine imajo namreč sprejete odloke, ki (še vedno) niso skladni z veljavno zakonodajo. Tako v Sloveniji ni nič nenavadnega, da je nek investitor oproščen plačila komunalnega prispevka, njegov znanec iz sosednje občine, ki gradi hišo enake velikosti na enako velikem zemljišču ob enaki komunalni opremi, pa plača prispevek v višini 20.000 €.

Zelo pomembno je tudi, da je tisti investitor, ki je plačal komunalni prispevek, vendar mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati oz. dejansko ni začel graditi, upravičen do vračila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Rok za vračilo komunalnega prispevka je pet let po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja.