Občine praviloma določijo minimalni odmik

Občine praviloma v svojih prostorskih aktih natančno določijo, kolikšen mora biti najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela objekta od sosednje parcelne meje. Največkrat je navedeno, da mora tak minimalni odmik najbolj izpostavljenega dela stavbe (tj. žleb, balkon itd.) od sosednje parcelne meje znašati najmanj 4 metre.

V kolikor je predviden odmik objekta od sosednjega zemljišča manjši od tistega, ki je določen v prostorskem aktu, je h gradnji nujno potrebno pridobiti soglasje soseda – mejaša. 

Soglasje sestavimo sami

Soglasje (izjavo) lahko sestavimo kar sami, saj predpisanega obrazca ni. Tako soglasje lahko overimo pri notarju ali na upravni enoti in ga priložimo k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja. Notarska ali upravna overitev je potrebna le, če to izrecno določa prostorski akt.

Vsekakor je smiselno, da investitorji soglasje soseda pridobijo čim prej (torej v začetni fazi izdelave projektne dokumentacije). V našem podjetju obrazec za to soglasje pripravimo že v fazi idejne zasnove.

Če sosed takega soglasja k manjšemu odmiku od tistega, ki je predpisan v prostorskem aktu, ne da, potem gradbeno dovoljenje ne more biti izdano. To pomeni, da je potrebno projektno dokumentacijo spreminjati.

V kolikor ima investitor možnost, da nekoliko spremeni lokacijo objekta, posebnih težav ni. Če pa je del zemljišča, namenjen gradnji, premajhen in manevrskega prostora ni, se lahko pojavi kar precej nevšečnosti.

Brez soglasja soseda gradbeno dovoljenje ne bo izdano

Pridobitev soglasja soseda je torej nujna, če bo investitorjev objekt od parcelne meje oddaljen manj, kot določa prostorski akt. Če v takem primeru sosed soglasja h gradnji ne da, gradbeno dovoljenje ne bo izdano.

V postopku izdaje gradbenega dovoljenja pristojni upravni organ za gradbene zadeve povabi nekatere sosede (običajno so to poleg služnostnih upravičencev na investitorjevem zemljišču le še mejaši), da se seznanijo z nameravano gradnjo in da se o njej izrečejo na obravnavi.

Če se obravnave ne udeležijo in izostanka ne opravičijo, se šteje, da se z nameravano gradnjo strinjajo. Sicer pa se šteje, da je stranka z nameravano gradnjo seznanjena in da se z njo strinja, če je investitor z njo sklenil pisno pogodbo, s katero je na njeni nepremičnini pridobil lastninsko ali kakšno drugo stvarno pravico, ki mu omogoča izvajanje gradnje.

V kolikor pa se kaka stranka obravnave zaradi opravičenega izostanka ne more udeležiti, svojo izjavo pa želi podati, lahko to stori tudi pisno, vendar samo do konca obravnave. Če tega ne stori, se šteje, da se z nameravano gradnjo strinja.

Soglasja je smiselno pridobiti že na začetku

Investitorjem vsekakor priporočamo, da že v začetni fazi priprave dokumentacije pridobijo soglasja sosedov, če je predviden odmik objekta od parcelne meje manjši od tistega, ki je zahtevan v prostorskem aktu. Tako soglasje kasneje skupaj z vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložijo na upravno enoto.

V kolikor pa želi investitor pospešiti postopek izdaje gradbenega dovoljenja, lahko med samim postopkom sam pridobi pisne izjave ostalih udeležencev, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. V tem primeru ustna obravnava ni potrebna.