Idejni projekt (IDP)

Največkat predstavlja prvo fazo izdelava idejnega projekta (IDP), ki pa je nov pravilnik več posebej ne definira. IDP namreč ni namenjen upravnemu postopku. Namen IDP je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del, ki se izdela le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če to izrecno pisno zahteva investitor.

V našem podjetju si investitorji največkrat kot izhodišče za snovanje novega doma izberejo kak načrt iz kataloga 300 hiš, ki ga prilagodimo potrebam posamezne družine. V primeru sprememb najprej izdelamo IDP in ga posredujemo stranki (tlorisi etaž, vizualizacija, v primeru terena v naklonu izdelamo tudi 3d model terena).

V primeru izdelave projektne dokumentacije na podlagi individualnih želja investitorjev je priprava IDP prav tako prva faza v procesu. V nadaljevanju pa se uskladimo še glede številnih drugih podrobnosti, pomembnih tudi za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo (PZI).

Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP)

Ko projektant razpolaga z vso osnovno dokumentacijo, se lahko z investitorjem podrobneje dogovori o objektu, ki ga slednji namerava graditi (tlorisne dimenzije, streha itd.). V primeru izbire načrta iz kataloga brez posebnih sprememb tlorisne zasnove in zunanjega izgleda, projektant takoj izdela idejno zasnovo (predhodne faze IDP torej ni).

IZP je namenjen pridobitvi projektnih in drugih pogojev ter vsebuje tiste podatke, na podlagi katerih mnenjedajalec v skladu s svojimi pristojnostmi določi pogoje za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvajanje gradnje in uporabo objekta.

Vsebuje podatke o udeležencih, gradnji in dokumentaciji, splošne podatke o objektih in lokacijske prikaze. Slednje pripravimo na grafičnem prikazu geodetskega načrta in vsebujejo:

• prikaz zemljišča za gradnjo, prikaz objekta na stiku z zemljiščem z navedbo gabaritov, prikaz projekcije najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišče in prikaz odmikov objektov od sosednjih zemljišč in objektov,
• prikaz prometnih in funkcionalnih površin (vključno z dostopi, dovozi, parkirišči, prostorom za zbiranje komunalnih odpadkov, površinami za intervencijo in evakuacijo ipd.),
• prikaz minimalne komunalne oskrbe objekta in priključevanja objekta na gospodarsko javno infrastrukturo ter zaščite in prestavitev infrastrukturnih vodov,
• prikaz varstvenih območij, vodnih in priobalnih zemljišč in varovalnih pasov infrastrukturnih vodov ter
• prikaz tistih delov obstoječega objekta, ki se spreminjajo in so pomembni za predstavitev skladnosti s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine (npr. fasade, fotografije), če gre za rekonstrukcijo ali prizidavo objektov, varovanih po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD)

Ko projektant prejme vse potrebne projektne pogoje mnenjedajalcev, lahko nadaljuje z izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Od vseh mnenjedajalcev, ki so predhodno izdali projektne pogoje (upravljavci gospodarske javne infrastrukture oz. mnenjedajalci) je potrebno pridobiti še pozitivna mnenja k projektnim rešitvam. Z njimi potrdijo, da je projektant pri projektiranju upošteval predhodno pridobljene projektne pogoje. Šele nato je projekt DGD povsem dokončan, tj. pripravljen za vložitev na upravno enoto.

Mnenje je torej potrebno pridobiti, če je nameravana gradnja takšna, da je zanjo v skladu s predpisi treba pridobiti mnenje pristojnega mnenjedajalca ali če se gradnja nahaja v varovalnem pasu komunalne infrastrukture. Če varovalni pas s predpisom ni določen, se šteje, da je širok 3 m, merjeno od osi voda.

DGD je v prvi fazi namenjen pridobitvi mnenj. Ko so vsa mnenja pristojnih mnenjedajalcev pridobljena, pa investitor tak DGD vloži na upravno enoto za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsebuje torej tiste podatke, na podlagi katerih se pristojni mnenjedajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, ter določi pogoje za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo gradnje in uporabo objekta, upravni organ pa odloči o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Vsebuje pa:

• podatke o udeležencih, gradnji in dokumentaciji,
• izjavo projektanta in vodje projekta,
• splošne podatke o objektih,
• tehnično poročilo in
• grafične prikaze.

V mnenju se mnenjedajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi in določi morebitne pogoje za izdelavo dokumentacije za izvedbo gradnje in uporabo objekta.

Občina, na katere območju se nahaja nameravana gradnja stanovanjskega objekta, je vedno mnenjedajalec glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe.

Občina torej že pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja na upravno enoto izda (pozitivno) mnenje o skladnosti projektne dokumentacije s prostorskim izvedbenim aktom.