Projektna dokumentacija izvedenih del (PID) je namenjena pridobitvi uporabnega dovoljenja, evidentiranju objekta ter uporabi in vzdrževanju objekta. Prikazuje odstopanja od projektne dokumentacije DGD in PZI, in sicer na način, ki omogoča jasno prepoznavnost spremenjenih delov ali lastnosti objekta. Vsebuje vodilni načrt in druge načrte s strokovnih področij pooblaščenih arhitektov in inženirjev.

Vodilni načrt PID-a je v primeru stanovanjskega objekta načrt arhitekture, kamor priložimo tudi elaborat za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb. Zbirno tehnično poročilo načrta med drugim vsebuje opis dopustnih manjših odstopanj od DGD in PZI, če je do sprememb prišlo med gradnjo. Načrti projektne dokumentacije izvedenih del se torej izdelajo, če je pri gradnji prišlo do odstopanj, in sicer le tisti načrti, ki prikazujejo odstopanja.

Če med gradnjo ni prišlo do odstopanj od projektne dokumentacije DGD in PZI, se PID-i ne izdelujejo. Za načrte PID se štejejo načrti PZI. Vodilni načrt (tj. načrt arhitekture) v takih primerih vsebuje le:

• podatke o udeležencih, gradnji in dokumentaciji, ki se navedejo na obrazcu iz priloge 1A,
• kazalo vsebine projekta, ki se izdela na obrazcu iz priloge 3 tega pravilnika,
• izjavo projektanta in vodje projekta ter nadzornika in vodje nadzora, ki se izdela na obrazcu iz priloge 2C tega pravilnika, in
• elaborat za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb, če gre za stavbe.

Največkrat pa vseeno pride do nekih odstopanj, zato je PID potrebno izdelati. Odstopanja lahko razdelimo v tri kategorije, in sicer: manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja, večja odstopanja od gradbenega dovoljenja in bistvena sprememba objekta in njegove namembnosti.

1. Manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja

66. člen GZ (dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja)

(1) Pri izvajanju gradnje so v času veljavnosti gradbenega dovoljenja dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja in potrjene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je odstopanje takšno, da:

• se ne posega na druga zemljišča, kot so določena v gradbenem dovoljenju,
• je skladno z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja, ali s pogoji, določenimi v lokacijski preveritvi,
• se posamezne zunanje mere stavbe, določene v gradbenem dovoljenju (širina, višina, dolžina, globina, polmer in podobno) ne povečajo za več kot 0,3 m ali se posamezne dimenzije zmanjšajo,
• ne vpliva na mnenja pristojnih organov in njihove pogoje, določene v gradbenem dovoljenju, in je skladno s predpisi s področja mnenjedajalca,
• so ne glede na drugačno tehnično rešitev od potrjene v gradbenem dovoljenju, izpolnjene bistvene in druge zahteve po predpisih, ki so veljali v času izdaje gradbenega dovoljenja in
• v samem bistvu ne spremeni objekta in njegove namembnosti.

(2) Pred izvedbo sprememb iz prejšnjega odstavka mora projektant pisno potrditi, da gre za dopustna manjša odstopanja in jih mora nadzornik vpisati v gradbeni dnevnik. Spremembe v konstrukciji, inštalacijskih sistemih, tehnoloških rešitvah mora odobriti vodja projekta in morajo biti preverjene z novimi deli projekta za izvedbo.

(3) Pri izvajanju gradnje je v času veljavnosti gradbenega dovoljenja dopustna sprememba investitorja, pri čemer je treba spremembo prijaviti pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve. Novi investitor prevzame pravice in obveznosti dotedanjega investitorja po tem zakonu.

Primer 1:

Prostorski akt dopušča višino kolenčnega zidu 1,5 m, v projektni dokumentaciji je predviden kolenčni zid višine 1,2 m, investitor pa ga dejansko izvede v višini 1,5 m. To pomeni, da se je višina objekta sicer zvišala za 0,3 m glede na izdano gradbeno dovoljenje, vendar je tak objekt še vedno skladen s prostorskim aktom, saj slednji to višino dopušča. V tem primeru je potrebno ta dopustna odstopanja v tehničnem poročilu PID-a prikazati, opisati in utemeljiti.

2. Večja odstopanja od gradbenega dovoljenja

67. člen (sprememba gradbenega dovoljenja zaradi večjih odstopanj od gradbenega dovoljenja)

(1) Če gre za odstopanja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora investitor pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje, razen če se s temi odstopanji v samem bistvu spremenita objekt in njegova namembnost. V tem primeru je treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje.

(2) Zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja mora biti vložena v času veljavnosti gradbenega dovoljenja, vendar najpozneje v desetih letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Investitor zahtevi priloži dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjeno s spremembami ali novo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, če so spremembe tolikšne, da je treba zaradi večje preglednosti izdelati novo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in druge potrebne listine.

(3) Pri spremembi gradbenega dovoljenja se upoštevata že izdelana dokumentacija, izveden postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja in se preveri zgolj skladnost odstopanj od potrjene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če sprememba gradbenega dovoljenja vpliva na pravice strank ali skladnost s predpisi s področja mnenjedajalcev, se jih vključi v postopek spremembe gradbenega dovoljenja.

(4) Sprememba gradbenega dovoljenja delno ali v celoti nadomesti že izdano gradbeno dovoljenje.

Primer 2:

Prostorski akt dopušča višino kolenčnega zidu 1,5 m, v projektni dokumentaciji je predviden kolenčni zid višine 1,0 m, investitor pa ga dejansko izvede v višini 1,5 m. To pomeni, da se je višina objekta zvišala za 0,5 m glede na izdano gradbeno dovoljenje, to pa predstavlja večje odstopanje od DGD in PZI. Če torej gre za večja odstopanja od dokumentacije DGD in PZI, je potrebno najprej pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje.

3. Bistvena sprememba objekta in njegove namembnosti

Kadar so odstopanja tolikšna, da se z njimi v samem bistvu spremenita objekt in njegova namembnost, je treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje.